Slovenija je med najbolj koruptivnimi državami v EU
Slovenija še vedno spada med koruptivnejše evropske države. Glede na izide mednarodnega indeksa korupcije v letu 2023, kljub vladi, ki je veliko obljubljala tudi glede boja s korupcijo, na tem področju nismo napredovali.
Po koruptivnosti smo nekje na repu držav EU, razlika med nami in razvitejšimi državami pa je izredno velika.¹
Indikator korupcije so med drugim tudi javni razpisi, Slovenija je prva v EU po številu javnih razpisov, kjer je med prijavljenimi zgolj en ponudnik.²
Med večja tveganja sodi tudi medijska krajina, ki ni spodbudna za opravljanje neodvisnega novinarstva. Večino medijskega trga si lasti peščica podjetij, nekatera med njimi pa opravijo veliko poslov z državo in občinami.³
V javni upravi je še vedno prisotno precej netransparentnosti, do ključnih informacij je pogosto skoraj nemogoče priti v razumnem času.
Zaskrbljujoče pa je tudi stanje neodvisnosti pravosodja in organov pregona, saj ima vladajoča politika še vedno prevelik vpliv na ključne kadrovske odločitve.
O koruptivnosti države veliko pove tudi stanje slovenskih občin, kjer imamo na oblasti ene in iste posameznike že od osamosvojitve. Več demokracije pomeni tudi manj korupcije, velja pa tudi obratno, bolj avtoritarne države so na indeksu uvrščene slabše.
Ne gre pozabiti tudi na korupcijo, ki spremlja projekte zelenega prehoda. Nad porabo javnega denarja, ki poteka skozi deset tisoče majhnih projektov, skoraj ni mogoče efektivno izvajati nadzora.⁴
Pirati rešitve vidimo v spremembi medijske zakonodaje, depolitizaciji policije, v krepitvi neodvisnosti, učinkovitosti in transparentnosti pravosodja, v omejitvi županskih mandatov ter v ustrezni zaščiti žvižgačev.
