Razogljičenje z jedrsko energijo
Podnebne nevtralnosti ne bomo dosegli brez jedrske energije.
Mednarodna agencija za energijo je v poročilu o scenarijih za znižanje emisij toplogrednih plinov napovedala, da se bo do leta 2050 kapaciteta jedrskih elektrarn morala vsaj podvojiti.¹
Najnižji ogljični odtis pri proizvodnji električne energije imajo že danes le tiste države, ki večino te proizvedejo z jedrskimi elektrarnami, v kombinaciji s hidroenergijo in drugimi "obnovljivimi” viri.
Med takšnimi državami trenutno v zimskem času izstopajo Francija, Švedska in kanadska provinca Ontario. Po drugi strani pa so nekatere druge države, kjer geografija za obnovljive vire ni ugodna, med največjimi onesnaževalci, saj na veliko sežigajo premog in zemeljski plin.²
Elektrifikacija prometa, ogrevanja in industrijskih procesov so najenostavnejši načini zmanjševanja porabe fosilnih goriv, a le pod pogojem, da dodatno električno energijo, ki je za množično elektrifikacijo potrebna, proizvedemo na okolju prijazen način.
Iz komunikacije trenutne vlade se zdi, kot da ta prioritizira zgolj sončne, vetrne in hidro-elektrarne, medtem ko je jedrska energija, s projektom drugega bloka Jedrske elektrarne Krško na čelu, postavljena na rob.
Odlašanje s projektom drugega bloka Jedrske elektrarne Krško se bo poznalo v obliki višjih računov za energijo in v obliki nedoseganja okoljskih zavez, ki smo jih dali mednarodni skupnosti.