1 min read

Potrebujemo reformo medijske zakonodaje

Potrebujemo reformo medijske zakonodaje

Ključna težava ob vsaki menjavi oblasti v državi je neizpolnjevanje obljub glede reforme medijske zakonodaje.

Doslej se še nikoli ni zgodilo, da bi katera izmed vlad izvedla resnejšo reformo medijske zakonodaje, saj je skoraj vsak zmagovalec volitev doslej svojo zmago v neki meri dolgoval ravno medijem oz. posameznikom, ki z njimi upravljajo.

Na kratko o lastništvu največjih medijev v Sloveniji:

Dnevnik si lasti tajkun Bojan Petan (afera "glupi davki").

Medijsko mrežo Media24, v katero so prepleteni številni mediji (Svet24, Ekipa, Radio Aktual…), si lastijo ljudje, povezani s tajkunom Martinom Odlazkom, ki je od konca leta 2021 tudi delni lastnik časnika Večer.

Planet TV in Siol sta v lasti madžarskih tajkunov, prijateljev tamkajšnjega premierja Viktorja Orbana.

Delo in Slovenske novice si lasti podjetje FMR, del skupine Kolektor, ki je eden največjih izvajalcev javnih gradbenih del pri nas.

Medijsko hišo Pro Plus, ki upravlja s Pop TV, Kanal A in 24ur.com si lasti ameriška družba CME, ki je del imperija zdaj pokojnega češkega tajkuna Petra Kellnerja.

Veliko večino medijskega trga obvladujejo štirje tajkuni in približno sedem posameznikov, ki si lastijo Kolektor Group.

Vsem družbam, ki lastijo največje slovenske medije, je skupno le to, da medijska dejavnost ni med njihovimi glavnimi dejavnostmi, lastništvo medijev jim zagotavlja predvsem moč nad informacijami ter s tem posredno tudi nad tem, kakšen bo izid volitev.

Javni mediji so v tajkunizirani medijski krajini edini način za uveljavljanje javnega interesa v družbi.

Zaradi nameščanja povsem neprimernih kadrov in političnega vmešavanja v uredniško politiko so mnogi kanali javne RTV postali povsem negledljivi in neberljivi, zato med tokratnimi volitvami niso delovali kot varuhi javnega interesa temveč kot njegovi pogrebniki.

Ključne zahteve, ki jih moramo za voljo ohranjanja demokracije in javnega dobra v državi zahtevati, so:

  • zaščita avtonomije novinarjev,
  • povečanje transparentnosti medijskega lastništva (razvid dejanskih lastnikov),
  • preprečevanje združevanja posameznih medijskih dejavnosti pod enim lastnikom,
  • razbijanje monopolov,
  • depolitizacija RTV in STA (vrnitev civilne družbe v programski svet).

Vir:: prt.si/podcrtomediji