Obnova po poplavah: kako preprečiti goljufije in korupcijo?
Slovenijo so avgusta 2023 prizadele katastrofalne poplave, ki so povzročile ogromno škodo. A že kmalu je postalo jasno, da bi lahko bila sredstva za obnovo podvržena številnim zlorabam.
Primer iz Rečice ob Savinji, kjer je podjetje z lažnimi podatki želelo pridobiti kar 3,2 milijona evrov državne pomoči, jasno dokazuje, da so bili naši strahovi utemeljeni.¹
Čeprav so organi pregona tokrat odkrili zlorabo, se moramo vprašati: koliko je še podjetij, ki so ušla nadzoru?
Že vladni zahtevek, poslan Evropski komisiji, je pokazal, da želja po finančnih mahinacijah pri obnovi po poplavah sega v sam vrh slovenske politike. Vlada je takrat poskusila neupravičeno prijaviti več kot 6 milijard evrov škode.²
S tem so se odprla vrata korupciji, neupravičenim izplačilom in izgubi zaupanja ljudi.
V takšnih primerih bi morali takoj vzpostaviti javno dostopno evidenco, iz katere bi bila razvidna izplačila, računi in podlage za dodeljena sredstva.
Prav v kriznih razmerah je treba dodatno okrepiti nadzor nad porabo javnega denarja. Samo z učinkovito transparentnostjo lahko preprečimo, da se tragedija ljudi sprevrže v bankomat za nepoštene posameznike.
