Nepravilnosti pri financiranju protipoplavne zaščite
Prejšnja vlada ni bila učinkovita pri načrtovanju črpanja evropskih sredstev za protipoplavno zaščito.
Okrog 300 milijonov evrov evropskih sredstev, ki so bila predvidena za protipoplavno zaščito v sklopu nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, je bilo v načrt vključenih rokohitrsko v zadnjih trenutkih preden se je načrt posredovalo v Bruselj.
Projektna ekipa z Ministrstva za okolje in prostor je sredstva sprva želela nameniti projektu energetske in potresne obnove stavb, ter gradnji javnih najemnih stanovanj, a so morali v sklepni fazi po navodilih takratnega ministra Andreja Vizjaka, načrt revidirati in večino denarja preusmeriti v protipoplavno zaščito.¹
Končni izdelek je bil na hitro narejen in pomanjkljiv načrt, ki ni omogočal učinkovitega črpanja sredstev za protipoplavno zaščito. V pričakovanju evropskih milijonov je načrtovanje financiranja protipoplavne zaščite iz drugih virov zastalo.
Pogoji za nastajanje tako obsežnih poplav so s segrevanjem morja vse bolj ugodni, zato bo načrtovanje protipoplavne zaščite moralo postati ena ključnih prioritet sedanje in bodočih vlad.
Nedopustno je, da se sredstva namenjena protipoplavni zaščiti podeljuje po političnih povezavah in v neskladju s strokovnimi ocenami poplavne ogroženosti.
Dosedanje razporejanje sredstev za protipoplavno zaščito vsebuje elemente korupcije in bi moralo biti predmet temeljite preiskave s strani Računskega sodišča in Komisije za preprečevanje korupcije.
